{"id":1868,"date":"2018-09-24T20:40:00","date_gmt":"2018-09-24T18:40:00","guid":{"rendered":"https:\/\/arao.si\/?p=1868"},"modified":"2023-05-30T20:42:34","modified_gmt":"2023-05-30T18:42:34","slug":"ponovno-odpeljana-posiljka-ionizacijskih-javljalnikov-pozara-v-reciklazo-kopija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/arao.si\/en\/ponovno-odpeljana-posiljka-ionizacijskih-javljalnikov-pozara-v-reciklazo-kopija\/","title":{"rendered":"Vsebniki iz osiroma\u0161enega urana odpeljani v recikliranje na \u010ce\u0161ko"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Vsebniki iz osiroma\u0161enega urana odpeljani v recikliranje na \u010ce\u0161ko<\/h1>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Vsebniki iz osiroma\u0161enega urana odpeljani v recikliranje na \u010ce\u0161ko Evropska unija je v Politikah Evropske unije \u2212 Okolje, leta 2015 objavila, da sta poleg onesna\u017eevanja vod in zraka med resnej\u0161imi okoljskimi vpra\u0161anji nastajanje odpadkov in iz\u010drpavanje naravnih virov, ki sta v tesni odvisnosti.<\/p>

Evropska unija je v Politikah Evropske unije \u2212 Okolje, leta 2015 objavila, da sta poleg onesna\u017eevanja vod in zraka med resnej\u0161imi okoljskimi vpra\u0161anji nastajanje odpadkov in iz\u010drpavanje naravnih virov, ki sta v tesni odvisnosti. Po podatkih Evropske komisije se v gospodarstvu Evropske unije letno na osebo uporabi 16 ton materiala, od tega \u0161est ton kon\u010da kot odpadek. Polovica teh odpadkov kon\u010da na odlagali\u0161\u010dih, vendar z velikimi razlikami med posameznimi dr\u017eavami \u010dlanicami. V nekaterih dr\u017eavah \u010dlanicah odpadkov skorajda ne odlagajo, v drugih odlo\u017eijo skoraj vse. Ker se odpadkom ne moremo izogniti, Evropska komisija spodbuja njihovo vnovi\u010dno uporabo, recikliranje in predelavo. Koli\u010dine odlo\u017eenih odpadkov bi se morale s tem ob\u010dutno zmanj\u0161ati. Odlagali pa naj bi \u0161e samo tiste vrste odpadkov, za katere z vidika varstva okolja in zdravja ljudi ni mogo\u010de zagotoviti ustreznej\u0161ega ravnanja. Slovenija je junija 2016 sprejela Program ravnanja z odpadki in Program prepre\u010devanja odpadkov. Z njunim izvajanjem \u017eeli slediti strate\u0161kim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju prepre\u010devanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem, \u010de in kjer je to najbolj\u0161a mo\u017enost z vidika varstva okolja, ob upo\u0161tevanju tehni\u010dne izvedljivosti in ekonomske smiselnosti. Tem ciljem je Slovenija sledila tudi pri pripravi Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016\u20132025. Izvedba je bila nadalje podprta tudi z nedavno sprejetim Zakonom o varstvu pred ionizirajo\u010dimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1). Ta je izvajalcu obvezne dr\u017eavne gospodarske javne slu\u017ebe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki omogo\u010dil, da lahko preda v ponovno uporabo ali predelavo vir sevanja, ki je \u017ee skladi\u0161\u010den v Centralnem skladi\u0161\u010du radioaktivnih odpadkov. Ob predaji novemu imetniku dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti pa se nadalje tak vir sevanja ne obravnava ve\u010d kot radioaktivni odpadek. Pred sprejetjem omenjene resolucije in zakona so imeli mo\u017enost oddaje virov sevanja v ponovno uporabo ali vra\u010dilo dobaviteljem le imetniki virov sevanja. Ko pa so jih le ti predali v Centralno skladi\u0161\u010de radioaktivnih odpadkov kot radioaktivne odpadke, mo\u017enost ponovne uporabe ali recikliranja formalno ni bila ve\u010d mo\u017ena. Novi predpisi so tako ARAO – izvajalca javne slu\u017ebe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, stimulirali, da v svoj operativni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki uvrsti tudi ponovno uporabo in recikliranje, ob upo\u0161tevanju tehni\u010dne izvedljivosti in ekonomske smiselnosti. Tako je bila letos septembra odpremljena prva po\u0161iljka z viri sevanja v recikliranje na \u010ce\u0161ko. Po\u0161iljka je vsebovala za\u0161\u010ditne vsebnike izdelane iz osiroma\u0161enega urana, ki so se uporabljali za \u0161\u010ditenje, hranjenje in prevoz visoko aktivnih virov sevanja v industrijski radiografiji. Za\u0161\u010ditne vsebnike imetniki obi\u010dajno oddajajo v Centralno skladi\u0161\u010de radioaktivnih odpadkov, ko so odslu\u017eeni, stari, po\u0161kodovani ali jih ne potrebujejo ve\u010d. Te vsebnike je ARAO odpeljal na \u010ce\u0161ko, kjer jih bodo uporabili kot surovino za izdelavo \u0161\u010ditov za obsevalne naprave za uporabo v medicini. Letos je v na\u010drtu \u0161e odvoz ionizacijskih javljalnikov po\u017eara v recikliranje v Nem\u010dijo.Zavedamo se, da je virov sevanja oz. radioaktivnih odpadkov, ki jih sprejemamo v Centralno skladi\u0161\u010de radioaktivnih odpadkov in so primerni za recikliranje ali ponovno uporabo zelo malo. Prav tako ponudnikov, ki sprejemajo vire sevanja v recikliranje skorajda ni in predaja virov sevanja v recikliranje ni poceni. Pa vendarle, \u010detudi gre za majhen prispevek h kro\u017enemu gospodarstvu, kjer se naravni viri upravljajo trajnostno, verjamemo, da smo s tem korakom Sloveniji za nekaj sto kilogramov zmanj\u0161ali koli\u010dino radioaktivnih odpadkov za odlaganje. Z oddajo \u00bbuporabnih\u00ab virov sevanja iz Centralnega skladi\u0161\u010da radioaktivnih odpadkov v ponovno uporabo pa bomo morda zmanj\u0161ali uvoz novih koli\u010din radioaktivnih snovi v Slovenijo in doma\u010dim organizacijam omogo\u010dili cenej\u0161i dostop do teh snovi ali naprav. Ve\u010d o recikliranju in hierarhiji ravnanja z odpadki\u00a0www.mop.gov.si. + Osiroma\u0161eni uran je eden najgostej\u0161ih snovi (19,1 g\/cm3) in se zato uporablja za razli\u010dne \u0161\u010dite pred ionizirajo\u010dimi sevanji (\u0161e posebej proti \u017earkom gama). Je oblika urana, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje med 0,2 in 0,3 % izotopa U-235. Novej\u0161e za\u0161\u010ditne vsebnike, ki so v dobrem stanju in imajo \u0161e veljaven certifikat za prevoz, bo ARAO nadalje skladi\u0161\u010dil v Centralnem skladi\u0161\u010du radioaktivnih odpadkov in bodo industriji, \u010de bo interes, na voljo, za morebitno ponovno uporabo. + Industrijska radiografija je ena izmed neporu\u0161nih metod za odkrivanje napak v materialih in zvarih. Visoko aktivni vir je treba pogosto menjati, saj hitro razpade, medtem ko je za\u0161\u010ditni vsebnik lahko v uporabi dalj \u010dasa. Po prenehanju uporabe imetniki vire sevanja obi\u010dajno vra\u010dajo dobaviteljem v tujino, redkeje se zgodi, da jih predajo drugemu imetniku dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, \u010de nobena od teh mo\u017enosti ni voljo jih oddajo v centralno skladi\u0161\u010de.<\/p><\/div><\/div><\/div><\/section>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t