Potrditev tretje revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG

Meddržavna komisija je na svoji 14. seji potrdila tretjo revizijo  Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in tretjo revizijo Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov (RAO) in izrabljenega goriva (IG) iz NEK

V Zagrebu je 14. 7. 2020 potekalo 14. zasedanje meddržavne komisije za spremljanje izvajanja sporazuma med vladama Republike Hrvaške in Republike Slovenije o urejanju statusa in drugih pravnih razmerij, povezanih z naložbami, uporabo in razgradnjo jedrske elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: meddržavna komisija). 

 

Image
Slika 1: 14. zasedanje medržavne komisije v Zagrebu, 14.7. 2020. Vir: Ministrstvo za infrastrukturo RS

Na zasedanju so obravnavali poročilo o obratovanju NEK ter stanju zbranih sredstev, potrebnih za zagotovitev razgradnje elektrarne in ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Potrjena je bila tudi tretja revizija Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Programa sta pripravljena v angleščini, dodatno pa je za ustrezne postopke sprejemanja v obeh državah izdelan še povzetek obeh programov v slovenščini in hrvaščini.

Nuklearna elektrarna Krško (v nadaljnjem besedilu: NEK) je jedrski objekt katere lastništvo si delita Republika Slovenija (RS) in Republika Hrvaška (RH). Elektrarna je v lasti slovenskega in hrvaškega državnega energetskega podjetja (GEN energija d. o. o. in Hrvatska Elektroprivreda d. d.) v razmerju 50%/50%. Z elektrarno upravlja družba Nuklearna elektrarna Krško d.o.o..  Skupno lastništvo NEK od leta 2003 ureja Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – MP, št. 5/03 in Narodne novine - Međunarodni ugovori 9/02; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba), s katero sta državi uredili medsebojne odnose v zvezi s statusom NEK, izkoriščanjem, razgradnjo in odlaganjem RAO in IG. Pogodba predvideva, da se bosta razgradnja in odlaganje RAO in IG iz obratovanja in razgradnje izvajala v skladu s programom odlaganja in programom razgradnje, ki ju potrdi meddržavna komisija in se revidirata najmanj vsakih pet let.

Skladno z določbo meddržavne pogodbe je bila v letu 2004 izdelana in leta 2005 na 7. seji meddržavne komisije potrjena prva revizija Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG (DP Rev.1). S tem programom razgradnje sta se seznanila Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 311-01/2001-21 in Parlament Republike Hrvaške (Narodne novine, št. 175/04), ki je dal predhodno soglasje k sprejetju.

Priprava druge revizije Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG iz NEK se je začela po 8. seji meddržavne komisije leta 2008, ki je mandat za pripravo dokumenta podelila strokovnima organizacijama Agenciji za radioaktivne odpadke iz Slovenije in Agenciji za posebni odpad (APO) iz Hrvaške. Dokument je bil izdelan v prvi različici v mesecu juniju 2010 in nato v drugi različici v mesecu februarju 2011. Teh dokumentov meddržavna komisija ni obravnavala niti ju ni potrdila.

V okviru svojih dejavnosti na področju strokovno-podpornih nalog za potrebe nekaterih deležnikov ARAO pripravlja in sodeluje pri izdelavi strateških načrtov in poročil, ki jih je RS dolžna zagotoviti in jih posodabljati. V ta namen je Vlada RS s sklepom št. 51003-9/2015/7 z dne 28. 8. 2015, pooblastila ARAO, da sodeluje pri pripravi Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. Meddržavna komisija je nato na svoji 11. seji novembra 2017 sprejela projektni nalogi za izdelavo tretje revizije programov in naložila ARAO in Fond NEK iz Hrvaške, da v sodelovanju z NEK izdelata tretjo revizijo Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Hkrati pa je meddržavna komisija naložila NEK, da v sodelovanju z ARAO in Fond NEK izdela tretjo revizijo Programa razgradnje NEK.

ARAO je skupaj s Fond NEK iz Republike Hrvaške ter NEK d.o.o., decembra 2018 pripravil osnutek ocene stroškov razgradnje NEK ter stroškov skladiščenja in odlaganja RAO in IG iz NEK s katerimi se je seznanila meddržavna komisija na svoji 12. seji januarja 2019. Po seji komisije je ARAO nadaljeval sodelovanje z vsemi vpletenimi deležniki priprave tretje revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK in pripravil dopolnitev osnutka ocene stroškov tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. ARAO in Fond NEK sta v okviru skupnega javnega naročanja v začetku marca 2019 uspešno zaključila pripravo tehničnih podpornih študij. Osnutek tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK je bil aprila 2019 posredovan v ekspertni pregled IAEA, ki je bil izveden konec maja 2019. Pregled je bil uspešen in v začetku julija je bilo prejeto mnenje ekspertov v obliki končnega poročila pregleda. Avgusta sta ARAO in Fond NEK koordinacijskemu odboru (KO) za spremljanje priprave tretje revizije obeh programov posredovala usklajen osnutek Tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK ter pripravila osnutek povzetka tretje revizije obeh program za sprejem na meddržavni komisiji. S tretjo revizijo obeh programov je na svoji 13. seji septembra 2019 soglašala tudi meddržavna komisija, ki je odločila, da se oba programa posreduje v nadaljnje postopke sprejemanja v RS in RH.

Po seznanitvi Vlade Republike Hrvaške s tretjo revizijo obeh programov jaunarja letos je nato hrvaški Sabor 28. februarja 2020 izglasoval še predhodno soglasje za odobritev tretje revizije Programa razgradnje NEK in tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. V skladu s slovenskimi predpisi je enak sklep o soglasju sprejela tudi Vlada Republike Slovenije in tako izpolnila pravnoformalne pogoje za potrditev tretje revizije Programa razgradnje NEK in tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. Meddržavna komisija je na svoji 14. seji 14. 7. 2020, v skladu z 10. členom meddržavne pogodbe, dokončno potrdila oba programa, ki sta tako postala veljavna in zavezujoča.

 

Image
Slika 2: Naslovnica tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK, ki sta ga izdelali ARAO iz RS in Fond NEK iz RH.

Trenutno so vsi radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo, povezani z obratovanjem elektrarne varno shranjeni na območju elektrarne. Trdni radioaktivni odpadki se po obdelavi pakirajo v jeklene sode, ki jih nato shranijo v skladišču trdnih radioaktivnih odpadkov.

Koordinacijski odbor, ki ga je leta 2017 imenovala meddržavna komisija, je poleg spremljanja izdelave tretje revizije obeh programov preučeval tudi možnosti za skupno odlaganje slovenskih in hrvaških radioaktivnih odpadkov iz NEK. Meddržavna komisija je na podlagi poročila koordinacijskega odbora ugotovila, da skupna rešitev odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: NSRAO) ni možna, kar pomeni, da mora vsaka država poskrbeti za svoj del radioaktivnih odpadkov.

V ta namen ARAO nadaljuje dejavnosti za izgradnjo odlagališča NSRAO v Vrbini pri Krškem. V 2019 so potekale predhodne aktivnosti za javno razgrnitev poročila o vplivih na okolje, junija letos pa se je začela javna razgrnitev dokumentacije, ki bo trajala predvidoma do 23. 7. 2020. Ob koncu leta 2019 se je začela čezmejna presoja vplivov na okolje, ki je v fazi zaključevanja.

 

Image
Slika 3: Razkladanje odlagalnih zabojnikov za odlaganje NSRAO v hali nad odlagalnim silosom na bodočem odlagališču NSRAO Vrbina, Krško.

Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za odlagališče NSRAO bodo predvidoma končani v letu 2020, nato pa bo sledila gradnja objekta v letih od 2021 do 2023.

Izrabljeno gorivo se shranjuje pod vodo v bazenu za izrabljeno gorivo. Za izboljšanje varnosti shranjevanja izrabljenega goriva namerava NEK zgraditi suho skladišče katerega obratovanje načrtujejo v letu 2021.

 

Image
Slika 4: Načrtovana notranjost zgradbe za skladiščenje IG in VRAO v NEK.

Suho skladišče IG v NEK bo služilo za skladiščenje vseh VRAO in IG, nastalih v NEK do vzpostavitve globokega geološkega odlagališča. Trajanje skladiščenja je določeno ob upoštevanju hlajenja IG in optimalnega polnjenja vsebnikov za odlaganje v dveh variantah scenarijev: trajanje skladiščenja 60 let po zaprtju NEK do leta 2103 (optimalna rešitev) in trajanje skladiščenja 32 let po zaprtju NEK do leta 2075 (alternativna rešitev). Osnovna scenarija odlaganja VRAO in IG predvidevata obratovanje NEK do leta 2043, začetek obratovanja odlagališča pa je določen na osnovi izbranega trajanja suhega skladiščenja po koncu obratovanja NEK. Pri prvem scenariju se začne odlaganje IG leta 2093 po 50-letnem obdobju skladiščenja po koncu obratovanja NEK, pri drugem scenariju pa po krajšem obdobju skladiščenja leta 2065.


Natisni