Lokacije mest obratovalnega monitoringa na območju CSRAO (vir slike: Google Earth).
This image for Image Layouts addon
Ocena izpusta radona iz skladiščnega prostora objekta CSRAO.
This image for Image Layouts addon
Meritve sevanja gama v okolici CSRAO. Legenda: T1 – zunanja stran tovornih vrat, T2 – vrata strojnice, T3 – na objektu, T4 – oddaljenost 10 m, T5 – oddaljenost 30 m, T6 – oddaljenost 50 m.
This image for Image Layouts addon
Ocena efektivne doze, ki jo zaradi objekta CSRAO prejmejo predstavniki prebivalstva.
This image for Image Layouts addon
Meritve kontaminacije tal na travniku na območju objekta CSRAO.

Vplivi skladišča na okolje

Na podlagi monitoringa radioaktivnosti lahko zaključimo, da so vplivi CSRAO na okolje izredno majhni oziroma zanemarljivi. To dosežemo na več načinov:
  • Radioaktivni odpadki so vedno v paketih, iz katerih se trdne radioaktivne snovi ne morejo širiti v okolje, prehajanje plinastih radioaktivnih snovi skozi embalažo je zmanjšano (npr. radon).
  • Pri delu se vedno ravnamo po predpisanih postopkih in izkušnjah dobre prakse.
  • Skrbimo, da kar najbolj zmanjšamo tveganje za izredni dogodek (npr. fizični in tehnični nadzor CSRAO, visoka strokovna usposobljenost zaposlenih, spodbujanje varnostne kulture in odgovornosti vseh zaposlenih).
  • Tekočine se na območju CSRAO zbirajo v podzemnem zbiralniku, ki se prazni kontrolirano.
  • Zračni izpusti iz skladiščnega prostora CSRAO prehajajo v okolje skozi filtre.
  • Več o monitoringu radioaktivnosti na območju objekta CSRAO lahko preberete v letnih poročilih.
Pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki nastajajo tudi manjše količine neradioaktivnih odpadkov, na primer, odpadne baterije, odpadna elektronska oprema, nekontaminirana embalaža in zaščitna sredstva, odpadna voda. Na leto nastane 1–2 toni trdnih neradioaktivnih odpadkov. Odpadna voda iz objekta CSRAO se zbira v podzemnem zbiralniku kapacitete 3 m3, ki se prazni po potrebi, običajno pa enkrat na leto. Trdne in tekoče neradioaktivne odpadke predamo pooblaščenim zbiralcem odpadkov.

Monitoring vplivov na okolje

1. Meritve sevanja gama v okolici CSRAO

Meritve se izvajajo na 6 točkah, tri so na vratih in na strehi skladiščnega objekta, druge tri pa so od objekta oddaljene 10 m, 30 m oziroma 50 m. Največja nihanja letnih doz (okoljski dozni ekvivalent H*(10)) so opazna na transportnih vratih, kar je posledica večjega ali manjšega vnosa in iznosa paketov z RAO v posameznem letu. Na razlike med posameznimi merilnimi mesti vpliva tudi sestava tal, manj pa sevanje iz samega objekta CSRAO.
2. Meritve koncentracije radona v zraku

Meritev koncentracije radona v zunanjem zraku se izvajajo z metodo z detektorji jedrskih sledi v neposredni okolici in na oddaljenosti 50 m od objekta CSRAO. Rezultati meritev so primerljivi med seboj in tudi s povprečnimi vrednostmi, značilnimi za zunanji zrak na območju Slovenije (okoli 20 Bq/m3). To dokazuje, da so izpusti radona iz skladiščnega prostora zelo majhni.


3. Ocena izpusta radona iz skladiščnega prostora objekta CSRAO

Ker so izpusti radona izredno majhni, jih ni mogoče neposredno izmeriti. Ocenimo jih na podlagi meritev koncentracije radona v zaprtem skladiščnem prostoru. Znižanje izpustov v letih 2004–2007 je posledica obnovitve objekta CSRAO. Nadaljnje znižanje izpustov po letu 2008 smo dosegli s prepakiranjem odpadkov, ki vsebujejo radij, v tesno zaprto embalažo.

4. Meritve koncentracije radionuklidov v talni vodi

Talno vodo kontroliramo v dveh vrtinah, ena je severno in druga južno od objekta CSRAO v smeri proti strugi Save. Tako bi lahko v južni vrtini zaznali morebitne vplive iz CSRAO, če bi radionuklidi prišli v talno vodo. Rezultati meritev v zadnjih letih precej nihajo, vendar v nobenem vzorcu izmerjene vrednosti niso presegle mejnih vrednosti za pitno vodo. V vodi iz vrtin so bili ugotovljeni samo naravni radionuklidi in Cs-137, katerega prisotnost je posledica globalnega onesnaževanja okolja zaradi jedrskih poskusov v preteklosti.

5. Meritve usedanja radioaktivnih snovi iz zraka

Merilno mesto za merjenje radioaktivnosti delcev, ki se posedajo iz zraka na zunanje površine je na razdalji 50 m od objekta CSRAO. Rezultati meritev kažejo, da predstavlja berilij-7 (Be-7) največji delež (okoli 90 %) radioaktivnosti, ki se posede na površino, izpostavljeno zunanjemu zraku. Berilij-7 je naravno prisoten v ozračju in nastaja pod vplivom kozmičnega sevanja. Onesnaženost okolja z umetnimi radionuklidi iz objekta CSRAO do zdaj ni bila zaznana. Izmerjene vrednosti so v okviru običajnih vrednosti za naravno okolje.

6. Meritve kontaminacije tal na travniku na območju objekta CSRAO

Meritve kontaminacije tal na travniku južno od pomožnega objekta CSRAO kažejo, da več kot polovico radioaktivnosti prispeva naravno prisotni kalij-40 (K-40). Onesnaženost okolja z umetnimi radionuklidi iz objekta CSRAO do zdaj ni bila zaznana. Izmerjene vrednosti so v okviru običajnih vrednosti za naravno okolje.

7. Ocena efektivne doze, ki jo zaradi objekta CSRAO prejmejo predstavniki prebivalstva

Zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi se za vsak jedrski objekt določi dozno ogrado, to je najvišja dodatna efektivna doza, ki jo na območju jedrskega objekta lahko prejmejo prebivalci. Za objekt CSRAO je ta vrednost 0,1 mSv/leto (100 μSv/leto). Dodatna izpostavljenost prebivalstva zunaj ograje Reaktorskega centra Inštituta Jožef Stefan (RC) je v resnici še veliko nižja (0,01 % dozne ograde). Tudi za zaposlene na območju RIC predstavlja ocenjena dodatna doza le okoli 1 % dovoljene doze ali manj (kar je okoli 0,001 mSv/leto). K izpostavljenosti največ prispeva izpust radona iz skladiščnega prostora objekta CSRAO.

Vplivi skladišča na okolje

Na podlagi monitoringa radioaktivnosti lahko zaključimo, da so vplivi CSRAO na okolje izredno majhni oziroma zanemarljivi. To dosežemo na več načinov:
  • Radioaktivni odpadki so vedno v paketih, iz katerih se trdne radioaktivne snovi ne morejo širiti v okolje, prehajanje plinastih radioaktivnih snovi skozi embalažo je zmanjšano (npr. radon).
  • Pri delu se vedno ravnamo po predpisanih postopkih in izkušnjah dobre prakse.
  • Skrbimo, da kar najbolj zmanjšamo tveganje za izredni dogodek (npr. fizični in tehnični nadzor CSRAO, visoka strokovna usposobljenost zaposlenih, spodbujanje varnostne kulture in odgovornosti vseh zaposlenih).
  • Tekočine se na območju CSRAO zbirajo v podzemnem zbiralniku, ki se prazni kontrolirano.
  • Zračni izpusti iz skladiščnega prostora CSRAO prehajajo v okolje skozi filtre.
  • Več o monitoringu radioaktivnosti na območju objekta CSRAO lahko preberete v letnih poročilih.
Pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki nastajajo tudi manjše količine neradioaktivnih odpadkov, na primer, odpadne baterije, odpadna elektronska oprema, nekontaminirana embalaža in zaščitna sredstva, odpadna voda. Na leto nastane 1–2 toni trdnih neradioaktivnih odpadkov. Odpadna voda iz objekta CSRAO se zbira v podzemnem zbiralniku kapacitete 3 m3, ki se prazni po potrebi, običajno pa enkrat na leto. Trdne in tekoče neradioaktivne odpadke predamo pooblaščenim zbiralcem odpadkov.

Monitoring vplivov na okolje

1. Meritve sevanja gama v okolici CSRAO

Meritve se izvajajo na 6 točkah, tri so na vratih in na strehi skladiščnega objekta, druge tri pa so od objekta oddaljene 10 m, 30 m oziroma 50 m. Največja nihanja letnih doz (okoljski dozni ekvivalent H*(10)) so opazna na transportnih vratih, kar je posledica večjega ali manjšega vnosa in iznosa paketov z RAO v posameznem letu. Na razlike med posameznimi merilnimi mesti vpliva tudi sestava tal, manj pa sevanje iz samega objekta CSRAO.
Lokacije mest obratovalnega monitoringa na območju CSRAO (vir slike: Google Earth).
This image for Image Layouts addon
Ocena izpusta radona iz skladiščnega prostora objekta CSRAO.
This image for Image Layouts addon
Meritve sevanja gama v okolici CSRAO. Legenda: T1 – zunanja stran tovornih vrat, T2 – vrata strojnice, T3 – na objektu, T4 – oddaljenost 10 m, T5 – oddaljenost 30 m, T6 – oddaljenost 50 m.
This image for Image Layouts addon
Ocena efektivne doze, ki jo zaradi objekta CSRAO prejmejo predstavniki prebivalstva.
This image for Image Layouts addon
Meritve kontaminacije tal na travniku na območju objekta CSRAO.

Spletna stran za vašo boljšo spletno izkušnjo uporablja piškotke. Sprejmete piškotke?