Odlaganje VRAO in IG v regionalnem oziroma večnacionalnem odlagališču
Vsaka evropska država mora sama poskrbeti za odgovorno in primerno ravnanje s svojimi radioaktivnimi odpadki. Le malo držav je do zdaj sprejelo končno rešitev za svoje izrabljeno gorivo in visokoradioaktivne odpadke. Edina do zdaj priznana varna rešitev je odlaganje v geološko odlagališče globoko pod površjem Zemlje. Tovrstna rešitev je najbolj trajnostna, saj ne prelaga okoljskih bremen na naslednje generacije. Izgradnja nacionalnega odlagališča za izrabljeno gorivo in visokoradioaktivne odpadke je za mnoge države še vedno nerešeno vprašanje.
Tudi države, ki nimajo jedrskih elektrarn, uporabljajo jedrske tehnologije, pri katerih nastajajo manjše količine dolgoživih visokoradioaktivnih odpadkov. Lastno odlagališče je za države, kjer je tovrstnih odpadkov malo, velik tehnični in gospodarski izziv. Smiselna rešitev je lahko tudi razvoj enega oziroma manjšega števila regionalnih odlagališč, ki prinaša mnoge tehnične in ekonomske prednosti. Z delitvijo stroškov načrtovanja in obratovanja odlagališča lahko države prihranijo več sto milijonov evrov.
ARAO v okviru pobud za skupno geološko odlagališče v eni od držav EU sodeluje v delovni skupini Evropske organizacije za razvoj geološkega odlagališča – ERDO-WG, katere poslanstvo je priprava organizacijskih osnov za uresničitev razvoja skupnega evropskega pristopa k odlaganju IG in VRAO.
Sodelujemo tudi v aktivnostih evropske tehnološke platforme IGD-TP (Implementing Geological Disposal of Radioactive Waste technological Platform, ki omogoča pridobivanje znanj in kompetenc za izgradnjo geološkega odlagališča za IG in VRAO. Poleg tega ARAO sodeluje še v mednarodnem združenju za sodelovanje na področju jedrske energije (IFNEC – The International Framework For Nuclear Energy Cooperation) in v delovnih skupinah združenja World Nuclear Association (WNA).
V okviru priprave tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK je bila 2019 izdelana študija odlaganja VRAO in IG, kjer je bila obravnavana tudi možnost odlaganja VRAO in IG v mednarodnem odlagališču. V ta namen sta bili analizirani dve možnosti, koncept komercialne storitve odlaganja v večnacionalnem odlagališču in koncept partnerskega sodelovanja z delitvijo stroškov pri odlaganju v večnacionalnem odlagališču. Koncept komercialne storitve vključuje državo ponudnika storitev, ki razvija geološko odlagališče z namenom sprejema izrabljenega goriva iz več držav (npr. pobuda Južne Avstralije iz 2016), medtem ko koncept sodelovanja vključuje sodelovanje med partnerskimi državami v skupnem projektu za razvoj in izgradnjo odlagališča v eni izmed partnerskih držav.
Analiza obeh konceptov pokaže, da je takšna možnost odlaganja smiselna in načeloma izvedljiva rešitev. V primeru konzervativne ocene za koncept partnerskega sodelovanja 5 držav, ki bi si enakomerno delile stroške investicije izgradnje skupnega geološkega odlagališča, obratovalni stroški pa bili sorazmerni z inventarjem odloženih VRAO in IG, bi znašal strošek odlaganja vseh VRAO in IG iz NEK približno polovico stroškov, če bi le te odložili samostojno.
Načrti za razvoj skupnih rešitev in tehnologij za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Evropi so bili analizirani tudi v evropskem projektu EURAD. Številne države se zavedajo koristi izmenjave dobrih praks, informacij in sodelovanja z drugimi državami v zvezi z različnimi vidiki ravnanja z radioaktivnimi odpadki, npr. razvojem in izmenjavo tehnologij, metodologij, pristopov, izobraževanjem in izmenjavo osebja itd. Poleg tega so nekatere države pripravljene deliti informacije o objektih, ki bi lahko bili v prihodnje na voljo za skupno rabo. Dosedanje izkušnje kažejo, da čeprav je bila večina predlaganih skupnih rešitev ravnanja z radioaktivnimi odpadki tehnično izvedljiva in ekonomsko privlačna, so takšni projekti večinoma propadli zaradi drugih ne tehničnih razlogov, kot so različni politični in ekonomskih razlogi.
