Pogosta vprašanja

V preteklem letu (2023) smo pričeli z gradnjo infrastrukturnih objektov, potrebnih za odlagališče, ki jo v letu 2024 zaključujemo. Poleg tega smo vzpostavili fizično varovanje jedrskega objekta med gradnjo in obratovanjem. V letu 2024 bomo nadaljevali z gradnjo jedrskega dela odlagališča.

Predvidene faze izgradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) pa so naslednje:

v letih 2024, 2025 in 2026 je predvidena gradnja upravno-servisnega objekta, izvedba podpornega zidu odlagalnega silosa (diafragma), izkop odlagalnega silosa in izvedba vseh betonskih del v okviru odlagalnega silosa, vključno s stopnišči. Predvideni so tudi temelji za začetek montaže hale odlagališča. Gradnja tehnološkega objekta bo potekala v letih 2025 in 2026.

Konec leta 2025 oz. v začetku leta 2026 predvidevamo pričetek gradnje hale nad silosom in dobavo ter montažo portalnega dvigala, v letu 2027 pa zaključek gradnje in začetek poskusnega obratovanja.

Finančna sredstva za izgradnjo odlagališča so zagotovljena deloma iz integralnega proračuna Republike Slovenije, v večji meri pa iz namenske postavke proračuna, v katero vplačuje Javni sklad Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško. Sklad zbira prispevke, ki jih lastniki NEK vplačujejo od prodane električne energije. Sredstva iz Sklada so namenska, za stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki nastanejo v NEK in njihovega odlaganja ter razgradnji NEK.

Sredstva so med namenskim in integralnim delom proračuna razdeljena glede na predvideno količino odloženih odpadkov. Odloženi radioaktivni odpadki iz NEK se financirajo z namenske postavke proračuna, ostali odloženi odpadki, ki nastajajo v industriji, medicini in raziskovalnih dejavnostih pa iz integralnega dela proračuna. Približno 90% odpadkov, odloženih v odlagališče NSRAO bo nastalo v NEK, 10% pa v drugih institucijah.

V letošnjem letu (2024) smo zaključili gradnjo infrastrukturnih objektov (nejedrski del) ter vzpostavili fizično varovanje, slovesno položili temeljni kamen za odlagališče, v jeseni pa načrtujemo pričetek del v okviru gradnje jedrskega objekta. Nadaljevali bomo z monitoringom na lokaciji odlagališča ter pripravo postopkov, navodil in ostalih dokumentov, potrebnih za pričetek poskusnega obratovanja odlagališč

Z izgradnjo odlagališča NSRAO prispevamo k uresničevanju strateškega cilja, da ljudi in okolje zaščitimo pred morebitnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj.

Kot drugje po svetu, tudi v Sloveniji izvajamo družbeno in gospodarsko koristne dejavnosti, pri katerih ob uporabi radioaktivnih snovi nastajajo radioaktivni odpadki. Čeprav so njihove količine v primerjavi s količinami drugih vrst odpadkov razmeroma majhne in obvladljive, je treba zagotoviti, da danes in v prihodnje ne bodo onesnaževali okolja ali ogrožali zdravja ljudi in drugih živih bitij.

Kot trajna rešitev je odlagališče nujno potrebno, saj bodo le tako zagotovljeni pogoji za dolgoročno ravnanje z nizko-in srednjeradioaktivnimi odpadki v Sloveniji.

Po gradnji načrtujemo obratovanje predvidoma do leta 2058 (po trenutnem scenariju NEK zaključi z obratovanjem leta 2043) in po opustitvi dejavnosti odlaganja pričetek razgradnje ne-odlagalnega dela odlagališča v letu 2058. Zapiranje odlagališča načrtujemo v letu 2059. Po zaprtju bomo izvajali dolgoročni nadzor in vzdrževanje predvidoma še nadaljnjih 300 let. Obratovanje je mogoče podaljšati, če bi bilo to potrebno.

Ograjeno območje odlagališča bo zavzelo približno 6 hektarjev površine in bo obsegalo:

• upravno-servisni objekt,
• tehnološki objekt,
• odlagalni silos,
• halo nad silosom,
• cestno in komunalno infrastrukturo,
• zunanje površine.

V okviru infrastrukturne ureditve smo izvedli sanacijo dovozne ceste do gradbišča odlagališča s pločniki, kolesarsko stezo s pripadajočimi priključki in javno razsvetljavo ter ureditev vodovoda, telekomunikacij in električne energije. Vzpostavili smo tudi fizično in tehnično varovanje jedrskega objekta.

Gradnja jedrskega dela obsega izgradnjo tehnološkega in upravno-servisnega objekta, izdelavo odlagalnega silosa, hale nad silosom ter montažo portalnega dvigala.

Gre za pripovršinsko odlagališče z odlagalno enoto v obliki silosa. Odlagalni silos bo imel notranji premer dobrih 27 metrov in bo globok 56 metrov. Vsi odpadki bodo zloženi v 990 betonskih zabojnikov, kar zadošča za celotno načrtovano proizvedeno količino radioaktivnih odpadkov v Sloveniji do konca obratovanja NEK (2043). Betonski zabojniki bodo odloženi v odlagalni silos s pomočjo portalnega dvigala. Odložiti bo mogoče 10 plasti odpadkov, v vsaki plasti bo 99 zabojnikov. Vmesni prostor med zabojniki bo zapolnjen s tesnilnim materialom. Ko bo silos poln, bo zaprt z betonskim pokrovom in debelo plastjo gline. Odloženi odpadki bodo tako zaščiteni z več-pregradnim sistemom umetnih in naravnih pregrad. Tak sistem je kot ustrezen mednarodno priznan in odlagališče, zgrajeno na tak način, predstavlja zanemarljiv vpliv na ljudi in okolje, kar je bilo dokazano z obsežnimi varnostnimi analizami v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja, soglasja h gradnji in gradbenega dovoljenja.

Odlagališče v Vrbini bo sprejelo polovico vseh nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki nastanejo pri obratovanju in razgradnji NEK (preostala polovica so hrvaški odpadki, saj je NEK v solastništvu Slovenije in Hrvaške) ter vse t.i. institucionalne radioaktivne odpadke, torej radioaktivne odpadke iz industrije, medicine in raziskav iz Slovenije. Nekaj odpadkov načrtujemo tudi iz razgradnje odlagališča NSRAO.

V skladu z odločitvijo Meddržavne komisije iz leta 2019 skupna rešitev odlaganja v slovensko odlagališče NSRAO trenutno ni mogoča.

V procesu ravnanja z radioaktivnimi odpadki se uporabljata izraza skladiščenje in odlaganje. Skladiščenje je začasno, odlaganje pa je navadno trajna rešitev.

RAO so v skladišču pod stalnim aktivnim nadzorom dokler jih iz skladišča ne odložimo v odlagališče in skladišče razgradimo ter zapremo, če ga več ne potrebujemo. Med skladiščenjem lahko RAO predelamo in razstavimo na radioaktivni in neradioaktivni del. Radioaktivni del ponovno zapakiramo in skladiščimo, neradioaktivni del pa iznesemo in odložimo kot komunalni odpadek. Tako lahko zmanjšamo potrebno prostornino za skladiščenje RAO.

Nizko- in srednjeradioaktivne odpadke odlagamo za stalno, brez namena, da bi jih od tam premestili. Pri odlagališču je predviden aktivni nadzor, ki traja nekaj desetletij po zaprtju, nato pa ni več načrtovan. Približno 300 let po zaprtju odlagališča NSRAO se še ohranja vedenje o tem, da je na določeni lokaciji zgrajeno odlagališče, po tem obdobju pa se lahko celotna lokacija neomejeno uporablja.

Skladišče se od odlagališča razlikuje tudi v drugačnih zahtevah glede  raziskav, lokacije objekta, postopka prevzema, priprave odpadkov, presoje vplivov na okolje in varnostnih analizah – gre za fizično različne objekte. Skladišče RAO je aktivno ves čas obstoja, vsebniki za odpadke so pod stalnim, aktivnim nadzorom, možni so dodatni posegi npr. zmanjšanje prostornine, ki jo odpadki zasedajo v skladišču.

Pred odlaganjem so odpadki pripravljeni na tak način, da je odložitev trajna in tako je zasnovano tudi odlagališče, ki predstavlja po zaprtju pasivni objekt, torej zanj ne predvidevamo vzdrževanja, nadzora ali kakšnih drugih aktivnosti. Ko je odlagališče polno, preostali prostor zapolnimo s polnili, ki zagotavljajo dodatno izolacijo (malta, beton, bentonit, pesek …). Pri (pri)površinskemu tipu odlagališče zapremo z armiranobetonsko ploščo, čeznjo pa namestimo izolacijske plasti (geomembrana, gramoz, glina itd.), ki se zaključijo s plastjo zemlje in nizke vegetacije. Pri podzemnih in pri površinskih odlagališčih ustrezno zapolnimo tudi dostopne jaške in predore.