Vsebniki iz osiromašenega urana odpeljani v recikliranje na Češko

Vsebniki iz osiromašenega urana odpeljani v recikliranje na Češko Evropska unija je v Politikah Evropske unije − Okolje, leta 2015 objavila, da sta poleg onesnaževanja vod in zraka med resnejšimi okoljskimi vprašanji nastajanje odpadkov in izčrpavanje naravnih virov, ki sta v tesni odvisnosti.

Evropska unija je v Politikah Evropske unije − Okolje, leta 2015 objavila, da sta poleg onesnaževanja vod in zraka med resnejšimi okoljskimi vprašanji nastajanje odpadkov in izčrpavanje naravnih virov, ki sta v tesni odvisnosti. Po podatkih Evropske komisije se v gospodarstvu Evropske unije letno na osebo uporabi 16 ton materiala, od tega šest ton konča kot odpadek. Polovica teh odpadkov konča na odlagališčih, vendar z velikimi razlikami med posameznimi državami članicami. V nekaterih državah članicah odpadkov skorajda ne odlagajo, v drugih odložijo skoraj vse. Ker se odpadkom ne moremo izogniti, Evropska komisija spodbuja njihovo vnovično uporabo, recikliranje in predelavo. Količine odloženih odpadkov bi se morale s tem občutno zmanjšati. Odlagali pa naj bi še samo tiste vrste odpadkov, za katere z vidika varstva okolja in zdravja ljudi ni mogoče zagotoviti ustreznejšega ravnanja. Slovenija je junija 2016 sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov. Z njunim izvajanjem želi slediti strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem, če in kjer je to najboljša možnost z vidika varstva okolja, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti. Tem ciljem je Slovenija sledila tudi pri pripravi Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025. Izvedba je bila nadalje podprta tudi z nedavno sprejetim Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1). Ta je izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki omogočil, da lahko preda v ponovno uporabo ali predelavo vir sevanja, ki je že skladiščen v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov. Ob predaji novemu imetniku dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti pa se nadalje tak vir sevanja ne obravnava več kot radioaktivni odpadek. Pred sprejetjem omenjene resolucije in zakona so imeli možnost oddaje virov sevanja v ponovno uporabo ali vračilo dobaviteljem le imetniki virov sevanja. Ko pa so jih le ti predali v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov kot radioaktivne odpadke, možnost ponovne uporabe ali recikliranja formalno ni bila več možna. Novi predpisi so tako ARAO – izvajalca javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, stimulirali, da v svoj operativni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki uvrsti tudi ponovno uporabo in recikliranje, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti. Tako je bila letos septembra odpremljena prva pošiljka z viri sevanja v recikliranje na Češko. Pošiljka je vsebovala zaščitne vsebnike izdelane iz osiromašenega urana, ki so se uporabljali za ščitenje, hranjenje in prevoz visoko aktivnih virov sevanja v industrijski radiografiji. Zaščitne vsebnike imetniki običajno oddajajo v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov, ko so odsluženi, stari, poškodovani ali jih ne potrebujejo več. Te vsebnike je ARAO odpeljal na Češko, kjer jih bodo uporabili kot surovino za izdelavo ščitov za obsevalne naprave za uporabo v medicini. Letos je v načrtu še odvoz ionizacijskih javljalnikov požara v recikliranje v Nemčijo.Zavedamo se, da je virov sevanja oz. radioaktivnih odpadkov, ki jih sprejemamo v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov in so primerni za recikliranje ali ponovno uporabo zelo malo. Prav tako ponudnikov, ki sprejemajo vire sevanja v recikliranje skorajda ni in predaja virov sevanja v recikliranje ni poceni. Pa vendarle, četudi gre za majhen prispevek h krožnemu gospodarstvu, kjer se naravni viri upravljajo trajnostno, verjamemo, da smo s tem korakom Sloveniji za nekaj sto kilogramov zmanjšali količino radioaktivnih odpadkov za odlaganje. Z oddajo »uporabnih« virov sevanja iz Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v ponovno uporabo pa bomo morda zmanjšali uvoz novih količin radioaktivnih snovi v Slovenijo in domačim organizacijam omogočili cenejši dostop do teh snovi ali naprav. Več o recikliranju in hierarhiji ravnanja z odpadki www.mop.gov.si. + Osiromašeni uran je eden najgostejših snovi (19,1 g/cm3) in se zato uporablja za različne ščite pred ionizirajočimi sevanji (še posebej proti žarkom gama). Je oblika urana, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje med 0,2 in 0,3 % izotopa U-235. Novejše zaščitne vsebnike, ki so v dobrem stanju in imajo še veljaven certifikat za prevoz, bo ARAO nadalje skladiščil v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov in bodo industriji, če bo interes, na voljo, za morebitno ponovno uporabo. + Industrijska radiografija je ena izmed neporušnih metod za odkrivanje napak v materialih in zvarih. Visoko aktivni vir je treba pogosto menjati, saj hitro razpade, medtem ko je zaščitni vsebnik lahko v uporabi dalj časa. Po prenehanju uporabe imetniki vire sevanja običajno vračajo dobaviteljem v tujino, redkeje se zgodi, da jih predajo drugemu imetniku dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, če nobena od teh možnosti ni voljo jih oddajo v centralno skladišče.