Razlikovanje med skladiščem in odlagališčem
V procesu ravnanja z radioaktivnimi odpadki se uporabljata izraza skladiščenje in odlaganje. Skladiščenje je začasno, odlaganje pa trajno.
RAO so v skladišču pod stalnim aktivnim nadzorom določen čas, nato jih iz skladišča odstrani-mo in skladišče zapremo ter razgradimo. Med skladiščenjem lahko RAO predelamo in razstavimo na radioaktivni del in neradioaktivni del. Radioaktivni del ponovno zapakiramo in skladiščimo, neradioaktivni del pa z dovoljenjem države iznesemo kot komunalni odpadek. Tako lahko zmanjšamo potrebno prostornino skladiščenja RAO.
RAO odlagamo za stalno, brez namena, da bi jih od tam premestili. Pri odlagališču je predviden nadzor, ki traja nekaj desetletij po zaprtju, nato pa aktivni nadzor ni več načrtovan.
Skladišče se od odlagališča razlikuje tudi v drugačnih zahtevah glede raziskav, lokacije objekta, postopka prevzema, priprave odpadkov, presoje vplivov na okolje in varnostnih analizah – gre za fizično različne objekte. Skladišče RAO je aktivno ves čas obstoja, vsebniki za odpadke so pod stalnim, aktivnim nadzorom, možni so dodatni posegi za izboljšanje varnosti ali zmanjšanje prostornine, ki jo odpadki zasedajo v skladišču. Pri odlaganju je predvidena ustrezna izolacija RAO od okolja zunaj odlagališča. Ko se načrtovana zmogljivost odlagališča zapolni, se preostali prostor zapolni s polnili, ki zagotavljajo dodatno izolacijo (malta, beton, betonit, pesek …). Na (pri) površinskih odlagališčih odlagališče zapremo z armiranobetonsko ploščo, čeznjo pa namestimo izolacijske plasti (geomembrana, gramoz, glina itd.), ki se zaključijo s plastjo zemlje in nizke vegetacije. Pri podzemnih in pripovršinskih odlagališčih ustrezno zapolnimo dostopne jaške in predore.