VRAO, IG in NSRAO, ki jih je treba skladiščiti in odlagati
Nizko- in srednjeradioaktivni odpadki (NSRAO) oddajajo ionizirajoče sevanje, ne pa tudi pomembne količine toplote. Zato jih ni treba hladiti, moramo pa z embalažo ali drugimi pregradami preprečiti, da bi se z vodo ali po drugih poteh razširili v okolje. Tako tudi omejimo oziroma zmanjšamo sevanje. Pri ravnanju z nizkoradioaktivnimi odpadki navadno ne potrebujemo dodatnih pregrad pred sevanjem, pri ravnanju s srednjeradioaktivnimi odpadki pa so po navadi potrebne.
Izrabljeno gorivo nastaja v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) in v raziskovalnem reaktorju TRIGA na Institutu »Jožef Stefan« v Brinju, Dol pri Ljubljani.
Visokoradioaktivni odpadki (VRAO) in izrabljeno gorivo (IG) poleg močnega sevanja oddajajo tudi veliko toplote, zato je ravnanje z njimi zahtevno. Navadno so ti odpadki radioaktivni tudi več kot 10.000 let. Hladimo jih in obdamo z debelo plastjo goste snovi (voda, kovina, beton), ki zadrži močno sevanje ter onemogoči mešanje radioaktivnih odpadkov in snovi iz okolja. Med VRAO spadajo predvsem odpadki, ki nastanejo pri recikliranju IG v novo jedrsko gorivo, in nekateri odpadki iz razgradnje jedrske elektrarne, pa tudi IG, če ga ne predelamo, temveč ga trajno odložimo. VRAO med drugim nastajajo tudi ob dolgotrajnem obsevanju določenih snovi v sredici jedrskega reaktorja.
