Zagotavljanje trajne in varne rešitve ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom
V Sloveniji izrabljeno gorivo (IG) nastaja v jedrski elektrarni Krško (NEK) in v raziskovalnem reaktorju Triga na Institutu “Jožef Stefan“. NEK izrabljeno gorivo skladišči na območju elektrarne, Institut “Jožef Stefan” pa je doslej vse izrabljeno gorivo iz raziskovalnega reaktorja vrnil proizvajalcu v ZDA. Visokoradioaktivni odpadki (VRAO) bodo nastali pri razgradnji jedrske elektrarne oziroma po odločitvi za predelavo IG, pri kateri nastanejo tudi VRAO.
Smernice Resoulcije o nacionalnem prograu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023 – 2032 (ReNPROIG 23 – 32) določajo, da je potrebno najprej zagotoviti varno skladiščenje izrabljenega goriva (IG) in visokoradioaktivnih odpadkov (VRAO) in nato njihovo varno odlaganje. Skladno s Programom razgradnje NEK iz leta 2004 je predvideno:
- najprej mokro skladiščenje izrabljenega goriva v bazenu na lokaciji NEK, čemur bo sledilo
- suho skladiščenje izrabljenega goriva, nato
- pakiranje in priprava za odlaganje ter nato
- odlaganje odpadkov v globokem geološkem odlagališču.
Glede na tehnološki napredek v zadnjem desetletju bi bilo smiselno proučiti še druge sodobne možnosti predelave in recikliranja izrabljenega goriva v predelano jedrsko gorivo. Sodobni postopki namreč omogočajo bistveno zmanjšanje prostornine, razpolovne dobe in radiotoksičnosti izrabljenega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov. V vsakem primeru pa na koncu ostanejo visokoradioaktivni odpadki, ki jih je potrebno trajno odložiti.
Smernice Nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom 2023-2032 določajo, da naj Slovenija enakovredno upošteva dve možnosti:
- spremlja in sodeluje v pobudah za skupno geološko odlagališče v eni od držav EU,
- obenem pa za primer, če skupno odlagališče ne bi bilo mogoče, načrtuje tudi geološko odlagališče v Sloveniji za odpadke iz lastnega jedrskega programa.