Monitoring radioaktivnosti na območju Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov (CSRAO) 

Radioaktivnost na območju CSRAO redno spremljamo in lahko potrdimo, da so vplivi skladišča na okolje izredno majhni oziroma zanemarljivi. To zagotavljamo z več ukrepi:

• Radioaktivni odpadki so pakirani tako, da trdne snovi ne morejo prehajati v okolje, prehajanje plinastih snovi (npr. radon) pa je močno zmanjšano.
• Pri delu dosledno upoštevamo predpisane postopke in izkušnje dobre prakse.
• Tveganje za izredne dogodke zmanjšujemo s fizičnim in tehničnim nadzorom skladišča, visoko usposobljenostjo zaposlenih ter spodbujanjem varnostne kulture in odgovornosti.
• Tekočine na območju skladišča zbiramo v podzemnem zbiralniku, ki ga nadzorovano praznimo.
• Zračni izpusti iz skladišča prehajajo skozi filtre.
• Pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki nastajajo tudi manjše količine neradioaktivnih odpadkov (npr. baterije, elektronska oprema, zaščitna sredstva). Na leto nastane 1–2 toni teh odpadkov, ki jih predamo pooblaščenim zbiralcem.

Meritve sevanja gama v okolici skladišča

Meritve izvajamo na 6 točkah: tri na vratih in strehi skladišča, ter tri na razdaljah 10 m, 30 m in 50 m od objekta. Največja nihanja letnih doz (okoljski dozni ekvivalent H*(10)) se pojavijo na transportnih vratih zaradi vnosa in iznosa radioaktivnih odpadkov. Na razlike med merilnimi mesti vpliva tudi sestava tal.

Meritve koncentracije radona v zraku

Meritve izvajamo v neposredni okolici in na razdalji 50 m od skladišča. Rezultati so primerljivi s povprečnimi vrednostmi za Slovenijo (okoli 20 Bq/m³), kar dokazuje, da so izpusti radona zelo majhni.

Ocena izpusta radona iz skladišča

Izpusti radona so tako majhni, da jih ni mogoče neposredno izmeriti. Ocenimo jih na podlagi meritev koncentracije radona v zaprtem skladišču. 

Meritve koncentracije radionuklidov v talni vodi

Talno vodo spremljamo v dveh vrtinah (severno in južno od skladišča). Rezultati ne presegajo mejnih vrednosti za pitno vodo. Prisotni so le naravni radionuklidi in Cs-137, ki izvira iz globalnega onesnaženja okolja zaradi jedrskih poskusov v preteklosti.

Meritve usedanja radioaktivnih snovi iz zraka

Merilno mesto za merjenje radioaktivnosti delcev, ki se posedajo iz zraka na zunanje površine je na razdalji 50 m od skladišča. Največji delež radioaktivnosti (okoli 90 %) predstavlja naravni berilij-7 (Be-7), ki nastaja pod vplivom kozmičnega sevanja.

Umetni radionuklidi iz skladišča niso zaznani. 

Izmerjene vrednosti so v okviru običajnih vrednosti za naravno okolje.

Meritve kontaminacije tal na travniku na območju skladišča

Meritve kontaminacije tal na travniku južno od skladišča kažejo, da več kot polovico radioaktivnosti prispeva naravno prisotni kalij-40 (K-40). Onesnaženost okolja z umetnimi radionuklidi iz skladišča do sedaj ni bila zaznana. Izmerjene vrednosti so v okviru običajnih vrednosti za naravno okolje.

Ocena efektivne doze, ki jo zaradi skladišča prejmejo predstavniki prebivalstva

Zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi se za vsak jedrski objekt določi dozno ogrado, to je najvišja dodatna efektivna doza, ki jo na območju jedrskega objekta lahko prejmejo prebivalci. Za skladišče je ta vrednost 0,1 mSv/leto (100 μSv/leto). Dodatna izpostavljenost prebivalstva zunaj ograje Reaktorskega centra Instituta “Jožef Stefan” je v resnici še veliko nižja (0,01 % dozne ograde). Tudi za zaposlene na Rekatorskem centru predstavlja ocenjena dodatna doza le okoli 1 % dovoljene doze ali manj (kar je okoli 0,001 mSv/leto). K izpostavljenosti največ prispeva izpust radona iz  skladišča.