Monitoring radioaktivnosti na območju Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov (CSRAO) 

• Radioaktivni odpadki so pakirani in skladiščeni tako, da se preprečuje sproščanje radioaktivnih snovi v okolje.
• Pri delu dosledno upoštevamo predpisane postopke in izkušnje dobre prakse.
• Tveganje za izredne dogodke zmanjšujemo s fizičnim in tehničnim nadzorom skladišča, visoko usposobljenostjo zaposlenih ter spodbujanjem varnostne kulture in odgovornosti.
• Odpadne vode iz skladišča zbiramo v podzemnem zbiralniku, ki ga nadzorovano praznimo.
• Zračni izpusti iz skladišča prehajajo skozi filtre.
• Pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki nastajajo tudi manjše količine neradioaktivnih odpadkov (npr. baterije, elektronska oprema, zaščitna sredstva). Te odpadke predajamo pooblaščenim zbiralcem.

Meritve sevanja gama v okolici skladišča

Meritve izvajamo na 6 točkah: tri na vratih in strehi skladišča, ter tri na razdaljah 10 m, 30 m in 50 m od objekta. Največja nihanja letnih doz (okoljski dozni ekvivalent H*(10)) se pojavijo na transportnih vratih zaradi vnosa in iznosa radioaktivnih odpadkov. Na razlike med merilnimi mesti vpliva tudi sestava tal.

Meritve koncentracije radona v zraku

Meritve izvajamo v neposredni okolici in na razdalji 50 m od skladišča. Meritve radona v neposredni okolici CSRAO kažejo koncentracije, značilne za naravno okolje. Prispevek izpustov iz skladišča je tako majhen, da ga z meritvami v okolju ni mogoče zanesljivo ločiti od naravnega ozadja. Izpust radona zato ocenjujemo z modelom na podlagi meritev koncentracije radona v skladiščnem prostoru.

Meritve radionuklidov v podzemni vodi

Podzemno vodo spremljamo v dveh vrtinah (severno in južno od skladišča). Rezultati meritev ne kažejo vpliva skladišča na podzemno vodo. Prisotni so le naravni radionuklidi in Cs-137, ki izvira iz globalnega onesnaženja okolja zaradi jedrskih poskusov v preteklosti.

Meritve usedanja radioaktivnih snovi iz zraka

Merilno mesto za merjenje radioaktivnosti delcev, ki se posedajo iz zraka na zunanje površine je na razdalji 50 m od skladišča. Največji delež radioaktivnosti (okoli 90 %) predstavlja naravni berilij-7 (Be-7), ki nastaja pod vplivom kozmičnega sevanja.

Umetni radionuklidi iz skladišča niso zaznani. 

Izmerjene vrednosti so v okviru običajnih vrednosti za naravno okolje.

Meritve kontaminacije tal na travniku na območju skladišča

V vzorcih prevladujejo naravni radionuklidi, predvsem Be-7 oziroma K-40. Prisotnosti umetnih radionuklidov, ki bi jo bilo mogoče pripisati obratovanju skladišča, meritve niso pokazale. 

Ocena efektivne doze zaradi obratovanja skladišča

Za CSRAO je določena dozna ograda 0,1 mSv/leto (100 µSv/leto), ki se uporablja kot merilo pri zagotavljanju varstva prebivalstva pred sevanji.

Na podlagi rezultatov obratovalnega monitoringa vsako leto ocenimo efektivno dozo, ki bi jo zaradi obratovanja skladišča lahko prejeli posamezniki v okolici.

Po oceni za leto 2025 je dodatna efektivna doza za predstavnika prebivalstva manjša od 0,1 µSv/leto, kar predstavlja manj kot 0,1 % dozne ograde.

Za osebe, ki se zaradi svojega dela zadržujejo na območju Reaktorskega centra, so ocenjene dodatne doze nekoliko višje, vendar še vedno zelo majhne. Za varnostnika je ocenjena doza manjša od 2 µSv/leto, za delavca Instituta »Jožef Stefan« pa manjša od 4 µSv/leto.

K ocenjeni dodatni izpostavljenosti največ prispeva radon, ki se sprošča iz skladišča.