ODLAGALIŠČE NIZKO- IN SREDNJERADIOAKTIVNIH ODPADKOV (NSRAO), Vrbina, Krško
Zakaj potrebujemo odlagališče NSRAO
K izgradnji odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), v katerega bodo odpadki trajno odloženi, Slovenijo zavezuje mednarodna in domača zakonodaja. Z izgradnjo prispevamo k uresničevanju strateškega cilja, da ljudi in okolje zaščitimo pred škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj.
Kot drugje po svetu, tudi v Sloveniji izvajamo družbeno in gospodarsko koristne dejavnosti, pri katerih ob uporabi radioaktivnih snovi nastajajo radioaktivni odpadki. Čeprav so količine v primerjavi s količinami drugih vrst odpadkov razmeroma majhne in obvladljive, je treba zagotoviti, da danes in v prihodnje ne bodo osnaževali okolja ali ogrožali zdravja ljudi in drugih živih bitij.
Kot trajna rešitev je zato odlagališče nujno potrebno, saj bodo le tako zagotovljeni pogoji za dolgoročno ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki v Sloveniji.
Kje gradimo odlagališče
Odlagališče NSRAO gradimo v Vrbini, v občini Krško, vzhodno od Nuklerarne elektrarne Krško.
Ograjeno območje odlagališča bo zavzelo okoli 6 hektarjev površine. Nadzemni objekti odlagališča oziroma vrhnji del silosa bo zgrajen na protipoplavnem območju. Tip in lokacija odlagališča sta potrjena z Državnim prostorskim načrtom.
Obseg gradnje odlagališča
Zgrajeni bodo: upravnoservisni in tehnološki objekt, silos in hala na silosom, cestna in komunalna infrastruktura ter zunanje površine pa so bile že končane leta 2024
Odlagališče bo namenjeno odlaganju nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki nastajajo v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) pri obratovanju in ki bodo nastali kasneje pri razgradnji, ter radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji v Sloveniji.
Z izgradnjo odlagališča NSRAO bodo zagotovljeni pogoji za dolgoročno zanesljivo obratovanje NEK, ki bistveno prispeva k zanesljivosti oskrbe z elektriko v Sloveniji, ter za varno, gospodarno in zanesljivo uporabo radioaktivnih virov v znanosti, medicini in industriji. Pomemben je tudi etični vidik: generacija, ki uživa koristi od uporabe jedrske energije, naj poskrbi tudi za odlaganje radioaktivnih odpadkov in naj tega bremena po nepotrebnem ne prelaga na prihodnje generacije.
Prednost trajnega odlaganja pred shranjevanjem odpadkov v skladiščih je pasivna varnost. Pri skladiščenju varnost zagotavlja človek, pri trajnem odlaganju je varnost zagotovljena brez človekovega posredovanja.
Načrtovanje odlagališča po fazah
Obdobja odlagališča
Značilnosti odlagališča
Gre za pripovršinsko odlagališče z odlagalno enoto v obliki silosa. Odlagalni silos bo imel notranji premer dobrih 27 metrov in bo globok 56 metrov. Vsi odpadki bodo zloženi v 990 betonskih zabojnikov, kar zadošča za celotno načrtovano proizvedeno količino radioaktivnih odpadkov v Sloveniji do konca obratovanja NEK (2043) – slovenska polovica odpadkov iz obratovanja in razgradnje NEK in slovenski NSRAO, ki nastajajo v industriji, medicini in raziskovalnih ustanovah.
Betonski zabojniki bodo odloženi v odlagalni silos s pomočjo portalnega dvigala. Odložiti bo mogoče 10 plasti zabojnikov z odpadki, v vsaki plasti bo 99 zabojnikov.
Vmesni prostor med zabojniki bo zapolnjen s tesnilnim materialom. Ko bo silos poln, bo zaprt z betonskim pokrovom in debelo plastjo gline. Odloženi odpadki bodo tako zaščiteni z več-pregradnim sistemom umetnih in naravnih pregrad. Tak sistem je mednarodno priznan kot ustrezen in odlagališče, zgrajeno na tak način, predstavlja zanemarljiv vpliv na ljudi in okolje, kar je bilo dokazano z obsežnimi varnostnimi analizami v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja, soglasja h gradnji in gradbenega dovoljenja. Varnostne analize se bodo izdelovale tudi pred pričetkom obratovanja, pred zapiranjem pa tudi med samim obratovanjem odlagališča. Glede na potrebe je na lokaciji možno zgraditi tudi več odlagalnih silosov.
Prerez silosa med obratovanjem
Prerez silosa po zaprtju
