Ravnanje z institucionalnimi radioaktivnimi odpadki
Institucionalni radioaktivni odpadki so posledica koristne rabe jedrske energije in sevanja. Nastajajo pri različnih postopkih v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji, ob tem pa nastajajo tudi radiaoaktivni odpadki za katere je treba ustrezno poskrbeti. Tukaj je nekaj primerov koristne uporabe radioaktivnih snovi:
Medicina:
- Diagnostika: Radioaktivni izotopi, kot je tehnecij-99m, se uporabljajo v medicinskih slikovnih metodah, kot je scintigrafija, za diagnosticiranje različnih bolezni in stanj.
- Radioterapija: Radioaktivne snovi, na primer kobalt-60 ali različni izotopi joda, se uporabljajo za zdravljenje raka. S tem se uničijo maligne celice ali zavirajo njihova rast.
- Radioterapija ščitnice: Izotop joda-131 se uporablja za zdravljenje hipertiroidizma in raka ščitnice.
- Brachiterapija: Pri tej obliki radioterapije se radioaktivne snovi, kot je iridij-192, postavijo neposredno v bližino tumorjev za lokalno obsevanje.
Industrija:
- Pregled materialov: Radioaktivni viri, kot je izotop iridija-192, se uporabljajo v industriji za pregledovanje in detektiranje napak v varjenih spojih, ceveh in drugih konstrukcijah.
- Merjenje pretoka: Radioaktivni izotopi, kot je kobalt-60, se uporabljajo za merjenje pretoka tekočin in plinov v industrijskih procesih.
- Nivojska merjenja: Radioaktivne snovi, kot je cezij-137, se uporabljajo za merjenje nivoja tekočin v industrijskih rezervoarjih.
Raziskave:
- Jedrska fizika: Radioaktivne snovi se uporabljajo v eksperimentih, ki proučujejo lastnosti jedrnih delcev in sevanja ter pomagajo razumeti osnovne zakonitosti vesolja.
- Arheologija: Metoda ogljikovega datiranja, ki temelji na radioaktivnem izotopu ogljika-14, se uporablja za določanje starosti arheoloških najdb.
- Biološke raziskave: Radioaktivni izotopi, kot je tritij, se uporabljajo za sledenje biološkim procesom in preučevanje presnove v organizmih.
Pomembno je omeniti, da se pri uporabi radioaktivnih snovi strogo upoštevajo varnostni ukrepi, da se zagotovi minimalna izpostavljenost sevanju in zaščita pred nevarnostmi, ki jih lahko predstavlja radioaktivnost.
Imetniki radioaktivnih odpadkov morajo odpadke predati pooblaščenemu izvajalcu javne službe, ki razpolaga z ustrezno infrastrukturo, opremo in znanjem. Pooblaščeni izvajalec javne službe je ARAO, ki s strokovnim in odgovornim ravnanjem z radioaktivnimi odpadki nudi pomembno infrastrukturno podporo izvajanju družbeno koristnih dejavnosti.
Ravnanje z institucionalnimi radioaktivnimi odpadki kot ena od storitev obvezne državne gospodarske javne službe obsega:
- Zbiranje: prevzem in prevoz institucionalnih radioaktvnih odpadkov, ki nastanejo na območju Republike Slovenije pri znanih imetnikih, v primerih najdbe vira, ko imetnik ali povzročitelj ni znan ali v primeru nesreče z radioaktivnimi snovmi.
- Obdelavo in pripravo: obdelava in priprava novo sprejetih radioaktvnih odpadkov in že skladiščenih odpadkov v obliko, ki je primerna za skladiščenje, obdelava in priprava radioaktvnih odpadkov zaradi zmanjševanja njihove prostornine in izboljšanja varnosti. Sem se uvršča priprava in oddaja odpadkov za recikliranje v tujini ali za morebitno predajo vira sevanja v ponovno uporabo drugemu imetniku z dovoljenjem.
- Skladiščenje: hranjenje radioaktvnih odpadkov v Centralnem skladišču radioaktvnih odpadkov, nadziranje stanja vsebine in embalaže ter vodenje podatkov o skladiščenih odpadkih. Vključuje tudi iskanje možnosti za recikliranje ali ponovno uporabo virov sevanja. Če aktivnost skladiščenim radioaktvnim odpadkom pade pod zakonsko določeno mejno vrednost za radioaktivne snovi, je mogoča opustitev nadzora nad njimi.
Poleg navedenega upravljamo in obratujemo Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov, kjer skladiščimo institucionalne radioaktivne odpadke.
Ravnanje s prevzetimi radioaktivnimi odpadki se izvaja na način, ki zagotavlja izpolnjevanje standardov varstva zdravja ljudi in okolja.