DOLGOROČNI NADZOR NAD ODLAGALIŠČI RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE
Odlaganje radioaktivnih odpadkov z naravnimi radionuklidi, ki nastajajo pri pridobivanju in predelavi jedrskih mineralnih surovin, je zadnja faza v ravnanju z njimi. Tudi po zaprtju odlagališča je treba nadaljevati s spremljanjem stanja in vzdrževanjem objekta v stanju, kakršno je bilo doseženo ob zaprtju. Pri tem se zagotavlja ohranjanje integritete odlagališča ter trajno zavarovanje okolja in prebivalstva pred posledicami izkoriščanja uranove rude v preteklosti.
Pri pridobivanju in predelavi urana v Rudniku urana Žirovski vrh ter pri zapiranju rudnika in obrata za predelavo rude je nastal radioaktivno onesnažen material, ki je odložen na dveh odlagališčih na območju Žirovskega vrha. Odlagališče rudarske jalovine Jazbec in odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt sta okoljsko sanirana, zaprta objekta in imata status objekta državne infrastrukture. Njuno upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje v okviru obvezne državne gospodarske javne službe izvaja Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO).
ODLAGALIŠČE RUDARSKE JALOVINE JAZBEC
Odlagališče rudarske jalovine Jazbec se nahaja na lokaciji nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh, v Poljanski dolini, približno 3 km jugovzhodno od Gorenje vasi.
Na odlagališču Jazbec so v letih obratovanja Rudnika urana Žirovski vrh odlagali revno rudo, rudarsko jalovino in rdečo oborino iz predelovalnega obrata uranove rude, v času zapiranja rudnika po letu 1990 pa tudi z uranom kontaminirani gradbeni material, zemljino, dele kontaminirane tehnološke opreme in material, pridobljen z dekontaminacijo površin. Koncentracija urana in elementov njegove razpadne verige, ki se sicer nahajajo v naravi, je v tem materialu nekoliko višja.
Odlagališče rudarske jalovine Jazbec je sedaj okoljsko saniran zaprt objekt in ima status objekta državne infrastrukture. Status sevalnega objekta je bil ukinjen z dovoljenjem za zaprtje, ki ga je konec leta 2014 izdala Uprava RS za jedrsko varnost.
Osnovni podatki o odlagališču Jazbec:
- površina meri 7,4 ha,
- višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko je 82,5 m, naklon brežin ne presega 20 %,
- debelina zaščitne prekrivke je 1,95 m,
- masa odloženega materiala je 1.910.425 t,
- povprečna koncentracijo U3O8 je 69 g/t,
- skupna aktivnost odloženega materiala je 21,7 TBq.
Odlagališče je obdano je z zaščitno ograjo in po celotni površini zaraslo s travo. Zaledne, površinske in meteorne vode odvaja sistem površinskih jarkov in kanalet ter propust pod odlagališčem. Po skupnem kanalu zbrana voda odteka v potok Brebovščica.
ODLAGALIŠČE HIDROMETALURŠKE JALOVINE BORŠT
Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt je objekt, nastal kot posledica predelave uranove rude v nekdanjem Rudniku urana Žirovski vrh. Na tej lokaciji so se odlagali ostanki po kemični predelavi rude. Po dolgotrajnem procesu zapiranja in sanacije je odlagališče Boršt, podobno kot odlagališče rudarske jalovine Jazbec, prešlo v fazo dolgoročnega nadzora in vzdrževanja, s čimer se zagotavlja trajna varnost za okolje in zdravje ljudi. Z majem 2025 je upravljanje objekta prevzel ARAO.
Odlagališče Boršt je obratovalo v času delovanja rudnika do leta 1990. Na odlagališču je odložen peščeno meljast material, ki je nastal ob predelavi uranove rude. Kemična sestava je pretežno SiO2 – kremenov pesek, sadra in soli sulfatov. Po zaprtju rudnika so se začeli zahtevni sanacijski postopki. Ključni izziv pri odlagališču Boršt je bila geološka nestabilnost terena – plazenje Izvedeni so bili obsežni ukrepi za zagotovitev dolgoročne stabilnosti, vključno z izgradnjo drenažnega sistema za odvodnjavanje podzemnih in površinskih voda z območja plazu in njegovega zaledja. Dela okoljske sanacije so bila zaključena leta 2010, vendar je zaradi kompleksnosti stabilizacije sledilo daljše prehodno obdobje nadzora odlagališča pred končnim zaprtjem.
Osnovni podatki o odlagališču Boršt:
- Nahaja se na območju nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh, na pobočju hriba Črna gora na nadmorski višini 535-565 m.
- Površina znaša 4,2 hektarja.
- Masa odloženega materiala znaša 730.450 ton
- Povprečna koncentracija urana 50-80 g U/t
- Skupna aktivnost odloženega materiala znaša 48,8 TBq
- Debelina zaščitne prekrivke, ki bistveno zmanjšuje vdor padavinske vode v telo odlagališča in izhajanje radona, znaša 2,05 metra.
Vplivi odlagališč na okolje in izpostavljenost prebivalstva
Po zaključenih zapiralnih delih in okoljski sanaciji so se izpusti radioaktivnih snovi iz obeh odlagališč močno znižali.
Na podlagi rezultatov monitoringa radioaktivnosti se vsako leto okvirno oceni skupna izpostavljenost prebivalstva v vplivnem območju nekdanjega rudnika urana, katere najvišja dovoljena vrednost je 0,3 mSv/leto. Dejanske ocenjene vrednosti te meje ne presegajo in kažejo, da so vplivi obeh odlagališč na okolje in izpostavljenost prebivalstva pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi.
Dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč
ARAO izvaja celovit program dolgoročnega nadzora in vzdrževanja, ki vključuje:
- Tehnični in radiološki monitoring:
- Precizne geodetske meritve: Redno spremljanje premikov in stabilnosti telesa odlagališč in širšega območja z geodetskimi meritvami in na območju odlagališča Boršt tudi z GPS sistemom.
- Meritve pomikov v telesu odlagališč z inklinometri
- Monitoring podzemnih in površinskih voda: Spremljanje nivojev podzemnih voda na in v okolici odlagališč. Meritve pretokov drenažnih in površinskih vod na in v okolici odlagališč. Občasne analize kemijskega stanja podzemnih in drenažnih voda, s poudarkom na koncentracijah urana in drugih onesnažil.
- Meritve radona: Spremljanje koncentracij radona v zraku na območju odlagališč in v njuni okolici.
- Meritve gama sevanja: Ocenjevanje stopnje zunanjega sevanja.
- Redna vzdrževalna dela:
- Vzdrževanje prekrivke.
- Vzdrževanje sistema za odvajanje površinskih in podzemnih voda.
- Pregled in vzdrževanje ograje ter drugih objektov.
Redno, v primeru večjih vremenskih nevšečnosti ali potresa pa pogosteje, se natančno pregleda stanje odlagališča in določi, katera vzdrževalna dela so potrebna. Pri odločanju o potrebnih vzdrževalnih delih so poleg letnega nadzora pomembni tudi podatki, pridobljeni z monitoringom. Spremembe stabilnosti, vodne bilance ali izpustov iz odlagališča namreč lahko pomenijo, da se je stanje odlagališča spremenilo in da je potrebna sanacija za vzpostavitev prejšnjega stanja.
